Že od viška hladne vojne obstaja mit, ki pravi:

V 60-ih letih so Nasini znastveniki ugotovili, da navadni kemični svinčniki ne bodo delovali v vesolju, ker ni gravitacije, ki bi pomagala poriniti črnilo iz svinčnika na papir. Zato so morali iznajti nov način za pisanje. Znanstveniki so porabili miljone dolarjev in več let, da so razvili kemični svinčnik, ki deluje v vesolju. Toda iznajdljivi Rusi so svojim astronavtom enostavno dali v roke navadne svinčnike.

Po poročilih Nase so tako Američani kot Rusi nekaj časa uporabljali navadne svinčnike.  Toda to ni bila najboljša rešitev, ker so se konice svinčnika rade lomile in potem plavale v mikorogravitaciji, kar je nevarno za astonavte in opremo.

Podjetje Fisher Pen Company je vložilo 1 milijon dolarjev v razvoj svinčnika, ki je danes znan kot space pen. Ta denar pa ni prišel od Nase. 1965 je podjetje patentiralo svinčnik, ki je zmožen pisati tudi obrnjen na glavo v temperaturnem območju od -45 ºC do 200 ºC in tudi pod vodo.

Nasa je Fisher kemike temeljito stestirala ter model z imenom AG-7 “Anti-Gravity” Space Pen začela uporabljati v vesoljskih misijah od leta 1967 dalje. Kmalu za tem so jih začeli uporablajti tudi Ruski astronavti.

Bistvo Fisher svinčnikov je v vložku, ki ima črnilo pod pritiskom in tako ne potrebuje gravitacije za delovanje.

Danes tudi Amazon.com ponuja vesoljske svinčnike po nekaj več kot 15 dolarjev.

Viri:

Scientific American

Wikipedia.org

Spacepen.com

Teoretièni fiziki so si izmislili teorijo strun, da bi opisali in razložili glavne naravne sile (gravitacija, elektromagnetna sila ter moèna in šibka sila med atomi) z eno poenoteno teorijo.

Na Discovermagazine.com so objavili zmagovalca tekmovanja za najboljšo predstavitev in razlago teorije strun v dveh minutah.

Uradna stran teorije strun: superstringtheory.com

discovermagazine.com/twominutesorless

Podjetje Allerca je med seboj sparilo maèke na tak naèin, da ne povzroèajo alergije.

Alergijo na maèke povzroèa protein z imenon Fel d 1, ki se nahaja v maèji dlaki in slini. Toda ena na 50.000 maèk ima drugaèno obliko tega proteina, ki pri ljudeh ne povztoèa alergije. V podjetju Allerca so našli nekaj takšnih maèk ter jih parili med sedboj, na tak naèin, da se oblika tega proteina ni spremenila, kar pomeni, da te maèke pri ljudeh ne povzroèajo alergije. Odlièno.
Mladièka take maèke si lahko kupite za pièlih $3,950 kar je v denarju nekaj veè kot 750.000 SIT.

Hubble-ov teleskop je satelit s teleskopom, ki kroži okoli naše zemlje. Ker ni znotraj zemljine atmosfere lahko posname zelo ostre slike.

Uradna nasina stran za ta teleskop:
hubble.nasa.gov

Galerija posnetkov:
http://heritage.stsci.edu/gallery/gallery.html

Na hondini strani si lahko ogledate zgodovino razvoja Hondinega dvonožnega robota z imenom Asimo. Prvo razlièico so naredili že leta 1986. To je pred dvajsetimi leti. Prvi poskusi humanoidnega robota izgledajo prav grdo

ASIMO se lahko poveže v raèunalniško omrežje in v internet. Lahko ga celo vprašate za vreme in se bo prikljuèil na internet poiskal formacijo ter vam jo povedal.

http://world.honda.com/ASIMO/history/history.html
http://asimo.honda.com

Tako kmalu verjetno še ne, so pa znanstveniki naredili pomemben korak naprej pri ustvarjanju uèinka nevidnosti predmetov. Tako sta pred kratkim izšla dva pomembnejša èlanka, ki natanèneje definirata teorije za dosego nevidnosti. In sicer bo to s pomoèjo posebnih vlaken, ki bodo svetlobo prenašala “okoli ovinka” oz. okoli predmeta, ki bo ovit v ta vlakna na ta naèin, da bo predmet (kasneje tudi èlovek) okolici lahko neviden. Še precej problemov bodo morali rešiti (npr. to da bo znotraj tega ovoja povsem temno oz., da iz njega ven ne bo moè videti nièesar, ker bodo vlakna pravzaprav speljala vso svetlobo okrog), pa vendar si lahko trike Harry-ja Potterja morda obetamo še za èasa naše generacije… enkrat ko bomo že blizu pokojnine…

http://www.stuff.co.nz/stuff/0,2106,3684904a28,00.html