Američani so ustanovili nov oddelek njihovih zračnih sil (Air Force) z imenom: Air Force Cyber Command in že iščejo kandidate, ki bi jih zaposlili kot svoje nove cyber vojake.
To je grb AF Cyber Command.
Trenutno se ukvarjajo z izbiranjem lokacije za nov kontrolni center.
Ko sem to bral sem začel razmišljati kam bi v Slovenijo postavili takšen center. V Ljubljani se bo začela gradnja novega računalniškega faksa, ki bi lahko imel dvojno vlogo. Vsa infrastruktura bo v vsakem primeru postavljena, če bi se načrti še malo dodelali, da bi bila stavba in infrastruktura zaščitena proti potencialnim cyber napadom bi imeli kar dober komandni center.
Si predstavljate, da bi na predavanja hodili tudi študentje vojske v vojaških uniformah, ki bi se izobraževali v umetnosti hackanja in cracknja?
vir: wired.com
QWERTY razporeditev tipk je bila narejena za pisalne stroje. Tipke so razporejene tako, da se izmenjujeta leva in desna stran tipkovnice, da se tipke ne bi zatikale. Nekateri viri celo navajajo, da je QWERTY razporeditev nastavljena tako, da upoèasnjuje tipkanje, da bi se še manj zatikalo.
Po tem sodeè je QWERTY razporeditev tipk zastarela tehnologija, ki jo je treba nujno zamenjati.
Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST) se ravno loteva spremembe razporeditve tipk za slovensko tipkovnico. Tukaj imamo odlièno priložnost, da naredimo preskos na novo razporeditev, ki bo omogoèala hitrejše tipkanje in manjše število poškodb pri ljudeh, ki veliko uporabljajo raèunalnik.
Te probleme je že rešil August Dvorak za angleško tipkovnico. S študijem pogostosti èrk in èloveških rok je naredil novo vrsto razporeditve, ki je poimenovana Dvorak.
Jaz upam, da bodo tudi naši strokovnjaki doumeli nujnost teh sprememb in to upoštevali pri novi razporeditvi tipk na slovenski tipkovnici. Dvorak razporeditev tipk za Slovence.
Viri:
Prvi digitalni raèunalnik je bil ABACUS.
To je tako analogno boste rekli. Pa ni.
Digit v latinšèini pomeni prst. Na rokah imamo deset prstov. Deset se po latinsko reèe decem (zato desetiški sistem imenujemo tudi decimalni sistem).
Digitalna predstavitev pomeni, da so vrednosti diskretne medtem ko so pri analognih podatki vedno zvezni.
Pri abakusu so števila predstavljena diskretno. Ena je predstavljena z eno krogljico, dva z dvema …
Abacus ni tako neuporaben kot si mislite. Z njim se da zelo lepo seštevati, odštevati, množiti, deliti ter celo kvadrirati in kubirati. Vse to s celimi in decimalnimi števili.
Leta 1946 je bilo organizirano tekmovanje med abakusom in takrat najmoènejšim raèunalnikom ameriške vlade. Zmagal je abakus v vseh kategorijah razen v množenju. Vedeti morate, da so raèunali tudi z 12 mestnimi števili.
Na kitajskem še vedno obstajajo šole kjer uèijo uporabo abakusa.
?e vas zanima še kaj veè si oglejte:
Abacus: The art of calculating with beads
Veèina ljudi skrbi le za svojo fizièno kondicijo toda mentalna kondicija je prav tako pomembna.
Niè nimam proti fizièni kondiciji, ravno obratno. Ljudje, ki so v dobri fizièni kondiciji imajo ponavadi boljšo koncentracijo in lahko delajo dlje in bolj uèinkovito.
Vsi vemo kako se pripravljamo za fizièno kondicijo. Vzameš kolo in/ali teniske ter se odpraviš na pot.
Kaj pa mentalna kondicija?
Na spletni strani lumosity.com(brain health blog) priporoèajo:
- dopust
- žur
- spanje
- šport
- alkohol
- èokolada
- pazi glavo
- igranje iger
Tudi pri nas imamo spletno trgovino, ki ponuja veliko izbiro miselnih iger in ugank:
http://znalcek.si/
Nekaj nasvetov si lahko preberete tu:
Concentration
lumosity.com Brain health
Kopiranje vsebine mojega bloga me je pognalo, da sem zaèel gledati zakone o avtorskih pravicah. Ko sem zagledal neskonèno dolge strani èlenov, ki doloèajo pravice avtorjev sem obupal in poklical na pomoè prijateljico Sonjo.
In Sonja, kot dobra prijateljica si je vzela èas iz svojega že tako nabitega urnika ter pripravila tole razlago:
KAJ SO IN KAKO SO ZAŠ?ITENE AVTORSKE PRAVICE BLOGERJA
Kdo je avtor?
Fizièna oseba, ki je ustvarila avtorsko delo. Obstaja pa tudi domneva avtorstva ?? domneva se, da je avtor tisti, katerega ime, psevdonim ali znak je na obièajen naèin naveden na delu ali ob objavi dela, dokler se ne dokaže nasprotno. Menim, da pri blogih ni potrebno, da bloger pri vsakem prispevku, ki ga sam objavi tudi napiše svoje ime/psevdonim/znak, saj je jasno, da je prispevek njegov.
Kaj je avtorska pravica?
Avtorska pravica je urejena v Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah in pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela (kar pomeni, da ni potrebna nobena registracija ipd.). Avtorska pravica je sestavljena iz dveh osnovnih komponent ?? osebnostnega upravièenja (moralne avtorske pravice) in premoženjskega upravièenja (materialne avtorske pravice).
Moralne avtorske pravice varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih vezi do avtorskega dela. To med drugim pomeni, da lahko doloèi, ali naj se pri objavi dela navede njegovo avtorstvo in s kakšno oznako. Prav tako ima pravico do spoštovanja dela, kar pomeni, da se lahko upre skazitvi ali vsakemu drugemu posegu ali uporabi dela, èe bi ti posegi ali uporaba avtorskega dela okrnili njegovo osebnost.
Materialna avtorska pravica varuje predvsem premoženjske interese avtorja s tem, da lahko ta dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela. Tako je uporaba avtorskega dela praviloma dopustna le, èe je avtor prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico (pravica reproduciranja, prenašanja, predelava, distribuiranja, dajanja na voljo javnosti idr.). Vendar pa pri blogih ne bi mogli govoriti o materialni avotrski pravici blogarja na svojem blogu, kajti že sama narava bloga je takšna, da se »daje na voljo javnosti«, kar pomeni, da se avtor že s samo objavo odpove materialni komponenti avtorske pravice s tem, ko dopusti oziroma celo želi, da njegov blog bere kdorkoli in kjerkoli brezplaèno.
Kaj lahko vsakdo prosto uporablja?
Zaradi pravice do obvešèenosti in pridobitve informacij javnega znaèaja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah že na podlagi samega zakona dopušèa prosto uporabo v naslednjih primerih:
- pri obvešèanju o dnevnih dogodkih reproducirati dela, ki se vidijo ali slišijo ob poteku tega dogodka;
- pripraviti in reproducirati povzetke izdanih èasopisnih in podobnih èlankov v pregledih tiska;
- reproducirati javne politiène govore in javne govore na obravnavah pred državnimi, cerkvenimi in podobnimi organi;
- uporabiti dnevne novice in vesti, ki imajo naravo tiskovnega poroèila.
Vendarle pa velja, da je tudi v tem primeru potrebno spoštovati moralno komponento avtorskega dela in navesti vir in avtorstvo dela, èe je navedeno na uporabljenem delu.
Koliko èasa je avtorska pravica varovana?
Zakon doloèa, da traja avtorska pravica za èas življenja avtorja in še 70 let po njegovi smrti. Seveda se zdijo ti roki za objavo v spletu, kjer se stremi k èim veè informacij in posledièno objav blogerjev na èasovno enoto, morda celo smešni oz. neživljenjski, ampak doloèen je le splošni rok, ki velja za vsako stvaritev brez izjeme. Tudi avtorska pravica na anonimnih in psevdonimih objavah traja 70 let, vendar teèe rok od objave dela.
Kakšne posledice ima kršitev avtorske pravice?
Kazenski pregon
Slovenski Kazenski zakonik v 158. èlenu jasno doloèa, da kdor s svojim imenom ali z imenom koga drugega objavi (kot tudi prikaže, izvede ali prenese) tuje avtorsko delo ali njegov del, ali dovoli to storiti, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Tudi tisti, ki skazi, okrni ali kako drugaèe neupravièeno poseže v tuje avtorsko delo se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.
V vseh teh primerih se kazenski pregon zaène na predlog. To pomeni, da mora oškodovanec pri pristojnem državnem tožilcu vložiti predlog za kazenski pregon, ki se potem lahko nadaljuje na sodišèu.
Odškodninska odgovornost
Za doloèitev škode in njeno povraèilo se uporabljajo splošna pravila civilnega prava, tako da bi moral oškodovanec zoper povzroèitelja (èe je njegovo identiteto sploh mogoèe ugotoviti) vložiti tožbo pri pristojnem sodišèu, ki bi ugotavljajo obstoj elementov odškodninske odgovornosti in doloèilo višino odškodnine. Pri tem je potrebno ponovno poudariti, da bi moral bloger dokazati, da mu je nastala s kršitvijo moralne komponente avtorske pravice škoda (npr. duševne boleèine; premoženjske škode namreè praktièno ne bi bilo mogoèe izkazati, saj blog ne predstavlja materialne avtorske pravice).
Sporno je lahko vprašanje pristojnosti sodišèa glede na mednarodni element, ampak naèeloma velja, da je pristojno sodišèe glede na kraj kršitve, ki pa je lahko kraj ravnanja kršitelja in kraj nastanka posledice. Glede na naravo dostopa do spletnih vsebin je tako najbolj verjetna pristojnost sodišèa glede na prebivališèe oškodovanca (kjer je posledica tudi nastala). Je pa takšen zakljuèek z vidika pravne teorije in same narave spleta precej preprost.
Pri sodnem varstvu je potrebno opozoriti tudi na težavo z dokazovanjem, ker bi moral oškodovanec skrbno zbirati in shranjevati dokaze oz. spletne objave; njihova predložitev sodišèu, verodostojnost ipd. težave, ki so povezane s tehnièno naravo spletnih vsebin.
Oškodovanec pa lahko na podlagi sodnega varstva tudi zahteva odstranitev vsebin, prepoved kršitve in bodoèih kršitev, objavo sodbe, odstranitev stanja, ki ga je kršitev povzroèila idr. ukrepe.
Pri blogih praviloma ne gre za materijo zaradi katere bi se »splaèalo« sprožiti sodni postopek pa vendar že sam sistem možnega varovanja avtorske pravice kaže na to, da jo družba dojema kot vrednoto, zato tudi doloèa norme o njenem spoštovanju. Menim, da bi se blogerji morali zavedati njenega pomena in glede na enostavno možnost spletnega komuniciranja tudi dosledno spoštovali materialno komponento avtorske pravice, tako da bi vedno navajali avtorja oziroma vir.
Konkreten primer:
Bloger objavi prispevek, ki ga na spletu ali v drugem mediju brez privolitve objavi druga oseba (bloger), ne da bi navedla avtorja oz. vir (spletno stran bloga).
Kršitve:
Moralne komponente avtorske pravice
Pravilno postopanje kršitelja bi bilo:
Navedba avtorja (kot je navedena v blogu) in/ali vir (spletno mesto, kjer je blog objavljen).
Kaj lahko stori bloger, èigar avtorska pravica je bila kršena:
pisno opozori blogerja na kršitev in ga pozove k odpravi kršitve, shrani morebitne dokaze in zaène kazenski pregon ali pa uveljavlja odškodninski zahtevek pri pristojnem sodišèu, èe smatra, da predstavlja dejanje tako hud poseg v moralno avtorsko pravico.
Sonja
2 september 2007
