Takšna EULA ščiti vse tiste, ki imajo slabo napisane programe.
Če bi vse programske hiše morale stati za svojimi programi in če bi bile odgovorne za delovanje programov bi bile stvari precej drugačne. Veliko več časa bi se posvečalo testiranju in vpeljavi postopkov, ki zmanjšujejo število napak.

Seveda bi napake še vedno obstajale ampak bi bile verjetno veliko redkejše.

Nekaj najbolj zanimivih programskih napak:

• 2003: Ameriški izpad elektrike 2003 – Napaka v  General Electric Energy’s Unix-based XA/21 sistemu. Škoda: 6 miljard dolarjev. 50 milijonov ljudi je ostalo brez električne energije.
• 1996: Ariane 5 Flight 501 – Eksplozija rakete 37s po vzletu. Škoda: 370 million  dolarjev.
• 1994: Pentium FDIV bug – napaka v programu za deljenje v pentium procesorjih zaradi katere so procesorji včasih napačno delili.
• Y2K problem (the millennium bug)- 100 letne babice so dobile povabila za vrtec … večinoma nič resnejšeg
  Ker se je probleme z letom 2000 pričakovalo je Amerika porabila 300 miljard dolarjev za pravočasno odpravo napak.

In še nekaj najbolj običajnih napak:

• neskončne zanke
• deljenje z nič
• null pointer
• access violation
• prekoračitev meje polja (array)