Že nekajkrat sem opazil, da spletne trgovine razvršèajo LCD televizorje v isto kategorijo kot raèunalniške zaslone. �?e ima televizor VGA ali DVI vhod še ne pomeni, da je raèunalniški monitor.

Nekaj primerov:
http://www.mimovrste.com/artikel/1070035622/monitor-lcd-32-philips-bdl3221v

http://www.hermesnova.si/monitorji/samsung/samsung_lcd_32_320p/

http://www.nakupovanje.net/philips-bdl4221v-lcd-monitor-lcd-zaslon-pr-1144970

Definicija pravi, da je raèunalniški monitor naprava, ki je zmožna prikazovati sliko, ki jo generira raèunalnik.

�?e gledamo to definicijo so tudi stari katodni televizorji, raèunalniški monitorji. Teh pa ne sreèamo med raèunalniškimi zasloni. Jaz mislim, da ljudi zmedejo prikljuèki. �?e ima raèunalniški prikljuèek je sigurno monitor, si mislijo.

Zakaj imajo televizorji raèunalniške prikljuèke?
Zato, ker gre tehnologija naprej in stari prikljuèki enostavno ne omogoèajo tako velikih prenosov podatkov, kot bi jih potrebovali za visoko kvalitetni video. VGA in DVI prikljuèki so že stestirana tehnologija, ki se dobro obnese. Poleg tega pa že obstajajo naprave, ki te prikljuèke uporabljajo.

Ati je konèno izdal prave gonilnike za operacijski sistem Linux. Do sedaj so bili ATI gonilniki za linux zmožni le najosnovnejših operacij. OK, malo pretiravam. Res pa je, da so bili gonilniki zelo slabi in je grafika zaradi tega delala precej poèasneje kot na Windowsih.

Zgleda, da je AMD preprièal ATI, da je tudi linux OS vreden dobrih gonilnikov. Poleg novih gonilnikov, ki so closed  source, so objavili tudi delne specifikacije grafiènih kartic, kar bo omogoèilo razvoj open source gonilnikov.

Novell je že naznanil, da je izdelava novih odprtokodnih gonilnikov za ATI že v izdelavi.

Viri:
phoronix.com
slo-tech.com

Jaz sem bil zadnjih nekaj dni brez interneta, ker mi je crknil t-2 modem. Izkazalo se je, da je z modemov vse v redu in da je težava le v adapterju, ki pride zraven modema.

�?e imate t-2 in vam na modemu ne gorijo nobene luèke je v 99% kriv adapter. Pravijo, da imajo eno serijo slabih adapterjih in crkujejo kot za stavo.

Meni je internet crknil v soboto dopoldan, težava pa je bila odpravljena v torek popoldan. Z zamenjavo ni bilo nobenih komplikacij. Ponudili so mi celo možnost, da sam pridem po nov adapter in tako odpravim težavo že v ponedeljek ampak jaz nisem imel èasa, da bi skakal naokoli.

Konèno. Na to èakam že pol leta.

Trenutno imam 120GB disk v prenosniku, ker rad eksperimentiram imam disk razdeljen na veè particij, da lahko enostavno instaliram razliène operacijske sisteme. Ko imaš disk tako razdeljen ga hitro zmanjka.

Danes sem videl na strani Raèunalniških novic, da je Toshiba naredila MK3252GSX:

“6,4-cm trdi disk s kapaciteto dobrih 320 GB. Visoko kapaciteto shranjevanja seveda omogoèa tehnologija PMR (Perpendicular Magnetic Recording)“

To bo SATA disk s 5400 RPM in dostopnim èasom 12ms, kar je normalno za takšne diske.

Kupit naj bi se ga dalo v jeseni.

Res? Jaz ga poznam pol toliko èasa.

Leta 1979 sta Philips in Sony ustanovila skupino inžinirjev, katerih naloga je bila narediti naslednjika gramofonskih plošè.

Prvi CD (Compact Disc) za komercialno uporabo je bil narejen 17. Avgusta 1982 v Philipsovi tovarni v Langenhagen, Nemèija. Na njem se je nahajala glasba skupine ABBA in sicer njihov zadnji album The Visitors.

Od zaèetka se je CD smatral za medij na katerem se bo hranila glasba. Šele kasneje se jim je utrnila ideja, da mogoèe bi pa lahko gor posneli še kaj drugega. Junija 1985 je nastal CD-ROM (read-only memory) in 1990 CD-Recordable.

Meni se je CD kot medij najbolj zapisal v spomin, ko sem dobil igro Wing Commander IV. To je bila takrat igra z najveèjim proraèunom vseh èasov. Izdelava je stala 12 miljonov dolarjev in prišla je na 6-ih CD-jih. To je bilo takrat nekaj èisto norega. 6 cd-jev to je skoraj 4GB podatkov, kar je bilo nekaj manj kot moj trdi disk. Takrat sem imel mašino s Pentium 100 procesorjem, ki je v doloèenih pogojih narobe raèunal (Pentium FDIV bug: skrajno nerodno za Intel).

vir: Slashdot

Usb kljuèi so zelo popularni ker so zadnje èase že kar veliki za primerno ceno.

Trenutno se najbolj splaèa kupiti Prenosni USB disk Patriot X-porter XT drive 2GB za nekje 12.000,00 SIT (50 EUR). Zakaj? Ker je zelo hiter. Uspešno bere do 32MB/s zapisuje pa malo poèasneje s 26MB/s. Pravijo tudi da je odporen na vodo in udarce.

�?e imaste kakšen usb kljuè potem vam bodo zelo prav prišle prenosne aplikacije:
http://portableapps.com/, ker najdete vse od programa za shranjevanje gesel do pisarniškega paketa. In kar je najboljše vse aplikacije so brezplaène.