15. oktobra bodo blogerji po vsem svetu sodelovali v akciji Blog Action Day. Vsak izmed sodelujoèih blogerjev bo na ta dan napisal nekaj o okoljo. Vsak izmed nas je mala riba, toda èe se organiziramo in združimo lahko dosežemo, da nas poslušajo.

Cilj projekta je, da se zaène razmišljati o prihodnosti in naših vplivih nanjo.

Dr. Bjarne Stroustrup originalni designer in implementator C++ programskega jezika, predstavi nekaj novosti in idej za novo verzijo C++ na Waterloo univerzi.

Nova verzija bo skoraj 100% kompatibilna z obstojeèim standardom C++98.

Novosti naj bi omogoèale enostavnejše pisanje kode, elegantnejša koda, lažja za vzdrževanje in mogoèe celo hitrejša.

Veè si lahko preberete na C++ strani  izumitelja.

Konèno.

V nedeljo, 5. avgusta bo zaèel veljati novi kadilski zakon, ki prepoveduje kajenje v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih
Prepovedano bo kajenje v gostilnah, avtobusih, vlakih trgovinah, gledališèih, športnih objektih, kinodvoranah, …
Dovoljeno bo le v posebnih prostorih za kadilce kjer pa se ne bo smelo streèin in uživati hrane.

�?e kadite prosim izpolnite spodnjo anketo.

Na podroèju linux namizja se dogajajo zanimive spremembe. Sedaj ko 3D podpora grafiènih kartic ni veè hud problem, so ljudje zaèeli delati na 3D efektih za namizje. Pred nekaj meseci sta se združila dva najbolj obetavna projekta na tem podroèju Berly in Compiz nastal je Compiz fusion.



To je vse lepo in prav ampak sladkarije v obliki lepih efektov ne bodo porinile linux med navadne smrtnike. Ne me narobe razumeti, vse to pomaga.

Kar linux potrebuje za veèji prodor na trgu operacijskih sistemov je podpora veèjih podjetij. �?e bi veè podjetij posvojilo linux v svoj delovni proces bi se stvari zaèele drugaèe odvijati. Dell je naredil super potezo za linux, ko je zaèel ponujati Ubuntu linux kot alternativo Windowsom za prednaložen sistem. To je poteza v pravi smeri.

Linux se poèasi preriva v podjetja na mesto Windows Serverjev, ker so licence za to zverino blazno drage ampak tudi tukaj je rast precej poèasna. Problem tukaj je neznanje administratorjev.

Kar nekaj administratorjev komaj obvladuje Windows serverje, kjer je vse po sistemu point and click.

Toda kljub vsemu se linux drži na tržišèu že skoraj 14 let. Še nekaj èasa pa je tudi vodilni OS za spletne zadeve. Zanimivo bo videti kaj bo èez 10 let.

Pred kratkim sem opazil, da ima vodilna slovenska spletna trgovina mimovrste.com novo podobo. Kako vam je všeè?
Meni je malo preveè web 2.o, èeprav v veèini primerov dobro uporablja nove tehnologije. Mogoèe se moram še malo navaditi na spremembe. Bele èrke na svetlo modrem ozadju so vèasih slabo berljive, drugaèe je pa kar v redu.
Zame so glavne dobre lastnosti te spletne trgovine dobro definirane kategorije produktov in uporabne lastnosti za zmanjševanje števila zadetkov, slike zraven vsakega produkta in možnost brez težav spreminjati naroèilo preko telefona.

En primer uporabe spletne trgovine: Išèem nov monitor. Grem pod raèunalništvo -> Slika -> Monitorji -> LCD Monitorji -> 22″ in veè. Tukaj najdem vse monitorje, ki jih želim pregledati. Vseh s temi lastnostmi je 31. Ker išèem 24″ zaslone bi rad videl le te. Toda te možnosti ni. Ok bom omejil rang cen, ker so taki monitorji v cenovnem rangu okoli 1000 EUR izberem rang od 850 do 1000 EUR toda tukaj niso vsi 24″ zasloni

Kaj morajo še izboljšati?

• standardizirati karakteristike izdelkov v isti kategoriji (nekateri lcd zasloni imajo naveden vidni kot, tip matrike, poraba energije, drugi niè od tega.)
  
• dodati možnost primerjanja izdelkov med seboj (že obstaja)
  
• možnost prikaza izdelkov po ceni “manj kot X EUR”, kjer je X poljubno število

To je mene motilo, ko sem iskal nov LCD monitor. Še koga žulijo podobne stvari?

Nova verzija Safarija deluje v Windowsih prav odlièno. Odpravili so vse težave o katerih sem pisal pred kratkim.

Škoda le, da nimajo avtomatiènega posodabljanja.

Firefox ima to prav lepo zasnovano. Ko se pojavi nova verzija te brskalnik pobara ali želiš posodobiti program. �?e mu dovoliš, se bo na hitro posodobil in te prosil za ponovni zagon brskalnika.

Na WWDC Keynote-u je Steve Jobs trdil, da je Safari najhitreši brskalnik na svetu in oh in sploh ultra kul. Izkaže se, da je hitrost Safarija težko meriti ker deluje precej drugaèe kot ostali brskalniki. Pri testiranju je Mark Wilton-Jones odkrli celo nekaj napak v zvezi z onload akcijo in tudi razloži zakaj tipièni testi hitrosti v Safarijo prikažejo bistveno prekratke èase.